Rastlinski izvlečki so lahko alternativa zdravilom za lajšanje simptomov stresa, anksioznosti in nespečnosti. Izvlečki listov melise (Melissa officinalis) izboljšajo kognitivne sposobnosti in razpoloženje7,8, zmanjšajo učinke induciranega stresa9 in imajo pomirjevalen (anksiolitičen) učinek10 .

Melisa je aromatična rastlina z dolgo zgodovino uporabe. Tradicionalno se uporablja v obliki tekočih pripravkov, pogosto tudi v kombinaciji z drugimi zelišči. V evropski kulinariki se uporablja tudi kot začimba za solate, marinade, sladice in pijače. Okusu doda pridih svežine s priokusom limone.

Tradicionalno je poznana in uporabljana predvsem zaradi pozitivnih učinkov na zdravje. Nadzemni deli rastline se uporabljajo že od antičnih časov za soočanje z motnjami v delovanju živčnega sistema; tesnoba, nervoznost in histerija, močni glavoboli in tudi želodčne težave. Moderna znanost pa k tradicionalni rabi dodaja še številne pozitivne učinke na zdravje ljudi.

Pomirjevalno in protistresno delovanje

Nevrotropično in anksiolitično delovanje je bilo dokumentirano v številnih znanstvenih prispevkih in kliničnih študijah5,13. Kot aktivne učinkovine izvlečkov najpogosteje navajajo hidroksicinamate (rožmarinsko kislino in hidroksi cimetovo kislino), flavonoide (hesperidin in luteolin) in pentaciklične triterpene (ursolna in oleanolna kislina)6, ki vplivajo na inhibicijo katabolizma gama-aminomaslene kisline (GABA)2, preko inhibicije delovanja encima GABA transaminaze. GABA-T uravnava možganske količine GABA, pomembnega nevrotransmitorja v centralnem živčnem sistemu, ki vpliva tudi na anksioznost, relaksacijo in konvulzije.

Anksioznost se kaže kot vedenjski, kognitivni in psihološki odgovor na ogrožajoče situacije oz. negotovost in je definirana kot neprijetno čustveno stanje za katerega ni identificiran, kontroliran oz. preprečljiv razlog. Pogosto se manifestira kot izčrpavajoče kronično stanje, ki se lahko razvija postopoma oz. po nekem sprožilnem dogodku. Spremljajo jo psihološki in fiziološki simptomi, ki vključujejo somatske (glavobol, potenje, mišični krči, visok srčni utrip in tlak) in psihosomatske (zmedenost, obsesivno kompulzivna vedenja, čustvena nestabilnost) spremembe, ki lahko vodijo do kronične utrujenosti in izčrpanosti.

V nedavni klinični raziskavi5 so izvedli 15-dnevno terapijo administracije standardiziranega izvlečka iz melise (7% rožmarinske kisline) na zdravih prostovoljcih in pokazali številne pozitivne učinke:

  • zmanjševanje anksioznosti, hiperaktivnosti in napetosti
  • zmanjšanje z anksioznostjo povezanih simptomov (prehranjevalne motnje, čustvena nestabilnost, kronična utrujenost in šibkost, občutek krivde, slabi medosebni odnosi, mišični krči, psihosomatske motnje)
  • zmanjšanje začetne, srednje in zakasnjene (DSPD) nespečnosti

Študija ne navaja ugotovljene omotice ali drugih stranskih učinkov.

Protimikrobno protivnetno in antioksidativno delovanje

Kafeinska in rožmarinska kislina prispevata tudi k protivirusnemu delovanju, tudi v začetnih fazah infekcije s herpes simpleks, ter antimikrobnemu delovanju proti nekaterim patogenim bakterijam in glivam1. Melisa je bogat vir antioksidantov, še posebno fenolnih spojin, ki delujejo kot lovilci reaktivnih kisikovih spojin ter ščitijo pred oksidativnimi poškodbami in lipidno oksidacijo12. Rožmarinska kislina je najmočnejši antioksidant v izvlečkih melise3.

Sinergistično delovanje z vitamini in minerali

Pri soočanju s stresom in povezanimi težavami je smiselno izvleček melise, za doseganje sinergističnih učinkov, kombinirati z vitamini in minerali, ki pozitivno vplivajo na delovanje živčevja, še posebno z magnezijem in vitamini B-kompleksa, ki pomagajo pri procesih sproščanja in proizvodnji serotonina, živčnega prenašalca, ki sodeluje pri sproščanju in dobrem počutju.

Dr. Dejan Gmajner, Biovis

Viri:

  1. Abdellatif et.al., 2014. Chemical composition and antimicrobial activity of the essential oil from leaves of Algerian Melissa officinalis L. Experimental and Clinical Sciences.
  2. Awad et.al., 2009. Bioassay-guided fractionation of lemon balm (Melissa officinalis L.) using an in vitro measure of GABA transaminase activity. Phytotherapy Research.
  3. Barros et.al., 2013. Phenolic profiles of cultivated, in vitro cultured and commercial samples of Melissa officinalis L. infusions. Food Chem.
  4. Bounihi et.al., 2013. In Vivo Potential Anti-Inflammatory Activity of Melissa officinalis L. Essential Oil. Adv Pharmacol Sci.
  5. Cases et.al., 2011. Pilot trial of Melissa officinalis L. leaf extract in the treatment of volunteers suffering from mild-to-moderate anxiety disorders and sleep disturbances. Mediterranean Journal of Nutrition and Metabolism.
  6. Ibarra et.al., 2010. Effects of chronic administration of Melissa officinalis L. extract on anxiety-like reactivity and on circadian and exploratory activities in mice. Phytomedicine.
  7. Kennedy et.al., 2002. Modulation of mood and cognitive performance following acute administration of Melissa officinalis (lemon balm). Pharmacol Biochem Behav
  8. Kennedy et.al., 2003. Modulation of mood and cognitive performance following acute administration of single doses of Melissa officinalis (Lemon balm) with human CNS nicotinic and muscarinic receptor-binding properties. Neuropsychopharmacology.
  9. Attenuation of laboratory-induced stress in humans after acute administration of Melissa officinalis (Lemon Balm). Psychosom Med.
  10. Kennedy et.al., 2006. Anxiolytic effects of a combination of Melissa officinalis and Valeriana officinalis during laboratory induced stress. Phytother Res.
  11. Mimica-Dukic et.al., 2004. Antimicrobial and antioxidant activities of Melissa officinalis L. (Lamiaceae) essential oil. J Agric Food Chem.
  12. Miraj et.al., 2017. Melissa officinalis L: A Review Study With an Antioxidant Prospective. Journal of Evidence-Based Integrative Medicine
  13. Scholey et.al., 2014. Anti-Stress Effects of Lemon Balm-Containing Foods. Nutrients