Človeško srce je najbolj popolna črpalka, ki zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega telesa. Da bi srce lahko pravilno delovalo, mu je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s hranilnimi snovmi. To nalogo imajo koronarne srčne žile.

Neodvisno od naše volje se srce v mirovanju vsako minuto skrči od 50 do 90-krat, ustvarja krvni tlak in tako vsako minuto prečrpa 5 litrov krvi. Ob naporu srčni utrip počasneje raste, po naporu se hitreje vrne v normalno stanje. Normalen srčni utrip v mirovanju odraslega človeka, ki ne trenira, je med 60 in 80 udarci na minuto, utrip treniranega športnika okrog 60, utrip vrhunskega športnika pa le 40 udarcev na minuto.

Dejavniki, ki vplivajo na spremembo srčnega utripa ne glede na vašo pripravljenost so okolje, starost, dehidracija, zdravstveno stanje, nadmorska višina, utrujenost, pretirana fizična aktivnost, psihično stanje in izgorevanje maščob.

Bolezni srca in ožilja so vse pogostejši vzrok resnih zapletov. Med najpogostejšimi boleznimi srca so aritmija, koronarne bolezni, povišan krvni tlak in preveč maščob v krvi. Če previsokega tlaka in maščob v krvi ne zdravimo, sta lahko usodna. Povišan tlak oziroma hipertenzija je najpogostejši vzrok za možgansko kap, maščobe v krvi pa nimajo takega vpliva na srčni infarkt, kot smo na začetku mislili, Izkazalo se je, da ima večji vpliv aminokislina homocistein, ki se v organizmu tvori pod velikim stresom. Za razgradnjo le te pa potrebujemo v našem telesu dovolj B6, folne kisline in B12. Aritmija je skupno ime za motnje srčnega ritma, ko srce bije neenakomerno oziroma močno pospešeno ali močno upočasnjeno. O bolezenski aritmiji govorimo, ko so motnje pogostejše, dalj časa trajajoče ali zelo intenzivne.

Srčne bolezni so večinoma posledica nezdravega načina življenja. Ker je danes vse več debelih ljudi se lahko bojimo, da bo tudi srčnih bolezni vse več. Debelost je namreč tesno povezana s sladkorno boleznijo, ta pa je ena največjih nevarnosti, da se pri bolniku razvije tudi srčna bolezen.

Danes imamo na voljo učinkovita zdravila in druge postopke za izboljšanje izhoda bolezni ali počutja bolnikov. Bolnik sam ima v obravnavi ključno vlogo, saj mora ustrezno prilagoditi način življenja. Tako imenovani zdrav življenjski slog lahko bistveno vpliva na izboljšanje.

Kaj je treba storiti? Iz prehrane je treba izvzeti nezdrave maščobe (to so rafinirana olja, margarina (hidrogenizirana olja) in oksidirane maščobe), vključiti omega tri in omega šest maščobe v pravilnem razmerju, kar lahko dosežemo z rednim uživanjem najkakovostnejših rastlinskih olj (olivno, arganovo olje, kokosovo in bučno olje), rdeče meso lahko uživamo le brez maščobe v manjših količinah, predvsem pa je treba jesti sveže sadje in zelenjavo. Posegajmo po tistem sadju, ki pri nas trenutno zori in po zelenjavi, ki je zrasla na naših tleh ali v naši bližini.