Bolečine v sklepih so pogostejše pri starejših, ko se zaradi staranja pojavljajo spremembe na sklepih, hrbtenici in drugih delih gibal, zato je še posebej dobro, da se zadosti gibajo. Priporočljiva je vsakodnevna vsaj polurna hoja ter skrb za krepitev mišic in uživanje prehranskega dopolnila kolagen.

Največje težave so na sklepih, ki nosijo največ teže, to so kolena, kolki, vrat, križ in prsti rok. Hrustanec že zaradi procesa staranja izgublja prožnost in slabi. Dodatni dejavniki, na primer preobremenitev, ta proces le še pospešijo. Bolečine v križu so najpogostejše bolečine v predelu hrbtenice. Občutijo jih odrasli že od 20. leta dalje. Lahko gre za posledice dvigovanja težkih bremen, nepravilne drže pri vsakodnevnih opravilih ali pa bolečine kažejo na resnejše vzroke – hernia, okužba sklepov, revma, osteoartroza, ledvična obolenja.

Bolečine v sklepih moramo najprej poskusiti odpraviti z odstranitvijo vzroka težav. Pri delovni preobremenjenosti je, na primer, rešitev premestitev na drugo delovno mesto. Če je vir težav športna dejavnost, moramo postati pri njej zmernejši ali jo celo za določen čas opustiti. Če pa nas pestijo sklepne bolečine zaradi čezmerne telesne teže, je pomembno, da jo znižamo.

Eden izmed zelo pogostih težav je sindrom karpalnega kanala oziroma utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v roki v zapestju in največkrat nastopi zaradi dolgotrajnega ponavljanja enakih gibov zapestja. Kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje. Verjetnost, da pride do obolenja, lahko zmanjšamo s pogostimi odmori med delom, pravilno držo ter z razgibavanjem dlani in zapestij.

Bolečina mišic se lahko pojavi skorajda v katerikoli mišici v telesu (npr. vrat, križ, noge, roke). Najpogosteje nastane kot posledica pretiranega mišičnega napora, ki ga povzročajo težka fizična dela ali vaje, stresa ali lahkih poškodb. Na primer ob novi vadbi ali povečani vadbi je raztezanje mišic intenzivnejše, kar povzroča majhne poškodbe mišičnih vlaken.

Mišično-skeletna bolečina je najbolje zdravljena, če odstranimo vzrok zanjo. Pomagamo si lahko:

s hlajenjem ali gretjem prizadetih sklepov ali mišic,
z vzdrževanjem primerne telesne aktivnosti in znižanjem telesne mase,
s kontroliranim gibanjem ali imobilizacijo uda,
z uporabo protibolečinskih zdravil: lokalnih (kreme, geli) ali sistemskih (tablete, kapsule), ki pa imajo nezaželene stranske učinke.
Za preprečevanje in zmanjšanje bolečine pa veliko lahko naredimo tudi sami in sicer s pravilnim gibanjem, uravnoteženo vadbo in naravnimi dodatki.

Organizmi se težje čistijo in je prisotna tudi slabša cirkulacija, zato prihaja do obrabe hrustanca, slabše tvorbe sklepne tekočine in slabše prožnosti vezivnega tkiva. Ne smemo spregledati tudi velike možnosti vnetnih procesov. Vsako vnetje pa na sklepu pusti določeno deformacijo. Zato je pomembno, da zmanjšamo vnetne procese in pomagamo sklepom, da se dobro prekrvavijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na redno gibanje.