Morajo stres, holesterol in slabo počutje res biti sestavni del življenja? Ni nujno.

O holesterolu je bilo že veliko napisanega. Pravzaprav je informacij toliko, da je človek že zmeden in si težko ustvari pravo sliko. Holesterol je nekako postal sopotnik, skoraj sopomenka za sodobni čas, naš način življenja, prehrane, predvsem pa za vse pritiske, ki jih je deležen današnji človek v boju za preživetje in stres, ki mu ga ta povzroča.

Morajo stres, holesterol in slabo počutje res biti sestavni del življenja? Ni nujno.

Poznamo pozitivni in negativni stres. Oba smo s sabo prinesli iz pradavnine. Pozitivni stres človeka spodbudi, pripravi na izziv pred njim in mu ga pomaga premagati, negativni pa ga hromi, ustavlja in na dolgi rok uničuje. Lahko si predstavljate naše daljne prednike, ki so odhajali na lov, da bi preživeli sebe in svoje družine in koliko pozitivnega in negativnega stresa so bili pri tem deležni. Tudi brez znanstvenih raziskav lahko mirno rečemo, da je današnji človek deležen veliko več negativnega stresa, ko se na sicer na drugačen način bori za obstanek.

Dejavniki za nastanek holesterola

Če k stresu dodamo še način prehrane (preveč nasičenih maščob in sladkorja), alkohol, kajenje in pomanjkanje gibanja, potem smo že pri enem od glavnih dejavnikov za povečano raven škodljivega holesterola v organizmu. To je nezdrav način življenja.

In nekatera zdravila (oralni kontraceptivi, ciklosporin, tiazidni diuretiki, beta blokerji, glukokortikoidi).

Kaj holesterol sploh je in zakaj so povišane vrednosti holesterola škodljive?

Holesterol je za življenje nujno potrebna snov, ki je pomemben gradnik vseh telesnih celic, različnih hormonov, vitaminov in žolčnih kislin. V večji meri se proizvaja v jetrih, deloma pa ga v telo vnašamo s hrano.

Pri zdravem človeku lahko ob vnosu večje količine holesterola s hrano jetra kompenzatorno zmanjšajo njegovo proizvodnjo. Če pa je previsok vnos holesterola s hrano dolgotrajen, jetra izgubijo sposobnost samoregulacije, zato raven holesterola v krvi postopoma raste in sčasoma ostane trajno zvišana.

Morajo stres, holesterol in slabo počutje res biti sestavni del življenja? Ni nujno.

Kadar je v telesu na voljo večja količina holesterola od potrebne, se sproži proces ateroskleroze. V tem procesu se preostanek holesterola nalaga v žilne stene in povzroča njihovo oženje, sčasoma pa lahko tudi popolno zamašitev. Zmanjšana prekrvavitev in posledična manjša oskrba organov s kisikom vodita v nastanek angine pectoris, srčnega infarkta, možganske kapi, ledvične odpovedi in periferne arterijske bolezni udov. Ateroskleroza lahko tudi oslabi žilno steno in povzroči razširitev žile, kar imenujemo anevrizma. Kadar ta poči, pride do notranje krvavitve.

Kje lahko največ storimo sami?

Zdaj, ko smo to razčistili, se vrnimo k dejavniku, na katerega lahko sami najbolj vplivamo, to je k načinu življenja. Če smo zelo iskreni, se nas večina zaveda, kaj bi morali storiti in kako zdravo živeti, pa nam nekako vedno zmanjka časa. Dostikrat smo tudi preveč utrujeni in zato ubiramo bližnjice. Ne jemo dovolj zdravo, ampak samo napolnimo akumulatorje. Ves čas si obljubljamo, da se bomo več gibali, pa se vedno najde nekaj, da obsedimo. Ko se že najde nekaj časa za druženje s prijatelji, si rečemo: Zdajle si pa res ne bom prepovedoval /prepovedovala, kaj bom pojedel in spil, raje se malo poveselim. Dostikrat se ne zavedamo, da nam ta kombinacija zavedanja, kaj bi bilo prav in tega, da tega ne počnemo, samo še povzroča dodatni stres. Pomembno je, da se zauživamo velike količine tekočine omejimo mastno hrano, ter si pomagamo z kvalitetnimi in naravnimi prehranskimi dopolnili.