Bolje črn kos kruha, kakor prazna torba.

Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.

Ljubezen gre skozi želodec.

Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebro, zvečer pa svinec.

Še pes ima rad pri jedi mir.

Verjetno se vam že sanja, o čem bomo danes govorili. Teh nekaj najbolj pogostih pregovorov o prehranjevanju nosi stare ljudske modrosti, ki veljajo še danes, le drugače jih imenujemo.

Prebavni sistem kot motor organizma

Večkrat smo že omenjali, da je prebavni sistem v telesu kot motor, ki nam zagotavlja energijo za naše delovanje. Je tudi pomemben za stanje imunskega sistema, ki je naš zaščitni in obrambni mehanizem in ima tako velik vpliv na naše splošno počutje in zdravstveno stanje.  

Če pojemo nekaj, kar nam obleži v želodcu, se na splošno počutimo slabotne, šibke. Če dobimo drisko, nas to izčrpa, prav tako se počutimo slabo, če smo zaprti. Težave pa se ne pojavijo samo zaradi prehranjevanja, pač pa tudi zaradi določenih zdravstvenih težav, pa tudi zaradi zdravljenja. Določena zdravila vplivajo na bakterije, ki naseljujejo črevesje in tako tudi na prebavo. Med njimi so tudi antibiotiki, ki so ena največjih civilizacijskih pridobitev, a vplivajo na črevesno floro, zato moramo ob jemanju zdravil pomisliti tudi na podporo prebavnemu sistemu.

Probiotiki – drobni a neznansko pomembni

Od antibiotikov se selimo do probiotikov. To so živi mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah prispevajo k zdravju gostitelja, imajo pozitivne učinke na prebavo in kot smo že omenili, izboljšajo imunski sistem. V prehrani lahko probiotike zaužijemo s fermentirano hrano, kot so na primer  jogurti, kislo zelje ter kefir, lahko pa jih zaužijemo tudi v obliki prehranskih dodatkov. Pozitivne učinke fermentiranih živil na zdravje so poznali že v antičnih časih. Rimljani in Grki so poznali različne recepte za fermentacijo mleka, Egipčani so pripravljali kislo mleko iz kravjega, kozjega ter bivoljega mleka, v Indiji pa so fermentirane mlečne napitke pili že več stoletij pred našim štetjem.

Če v črevesju ni dovolj probiotikov, rečemo jim tudi koristne ali dobre bakterije, se lahko pojavijo številne težave, ki jih dostikrat sploh ne povezujemo s tem. Zaprtost, driska, splošno slabo počutje, težave s kožo, oslabljen imunski sistem, glivične okužbe…

Prebiotiki v dobro probiotikov

Prek antibiotikov in probiotikov nas je pot pripeljala do prebiotikov, ki so zelo pomembni, da lahko probiotiki opravijo svoje delo. Kaj so prebiotiki?

To so vlaknine, ki spodbujajo rast in aktivnost dobrih bakterij. Prebiotiki so neprebavljivi sestavni deli hrane, ki spodbujajo rast in aktivnost določenih mikroorganizmov v črevesju, s čimer izboljšajo zdravje našega organizma. Prebiotiki so torej hrana za izbrane neškodljive mikroorganizme v črevesju, med njimi  probiotike. Vlaknina velja za prebiotik, če je ne morejo razgraditi želodčni encimi in se ne absorbira v tankem črevesju.

Prebiotiki zmanjšajo pogostost in trajanje driske, zmanjšujejo vnetje ter druge simptome povezane s kronično vnetno črevesno boleznijo ter predstavljajo zaščito pred razvojem raka črevesja. Poleg tega prispevajo k povečani absorpciji mineralov iz hrane, zmanjšajo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni, povečujejo občutek sitosti in prispevajo k ohranjanju normalne telesne teže.

Prebiotike lahko zaužijemo s hrano ali v obliki prehranskih dodatkov. V hrani največ prebiotičnih vlaknin najdemo v brokoliju, zelju, cvetači, ohrovtu, bananah, artičokah, krompirju in rižu, polnozrnatem kruhu in koruzi. Za doseganje pozitivnih učinkov prebiotikov na zdravje, je potrebno dnevno zaužiti vsaj nekaj gramov vlaknin

Če s prehrano ne zaužijemo dovolj prebiotikov, ali če se potrebe po njih povečajo zaradi zdravstvenih težav, jih lahko zaužijemo v obliki prehranskih dodatkov, ter tako uredimo delovanje prebavnega sistema.

Prebiotiki pomagajo na dva načina:

• Nudijo hranila za zdravo črevesno floro
• Pomagajo probiotikom z zagotavljanjem dodatnih hranil

Njihov vpliv:

• Pospešujejo rast koristnih mikoorganizmov
• Zvišajo stopnjo razmnoževanja črevesnih mikroorganizmov
• Zvišajo aktivnost že obstoječih koristnih bakterij

Prebiotiki ne dodajo mikroorganizmov v črevesje, ampak pomagajo lastni črevesni flori, da se sama vzpostavi.

Če povzamemo na kratko:

Če s probiotiki telesu ponudimo koristne bakterije, jim s prebiotiki dodamo ustrezna hranila, da imajo tako probiotiki kot naravna črevesna flora kar najboljše možnosti za delovanje.

Znova smo ugotovili, kako pomemben za delovanje telesa, zdravje in splošno počutje je zdrav in dobro delujoč prebavni sistem. Zaradi tega moramo veliko pozornosti posvečati temu kaj jemo, pa tudi kdaj in kako, kot so nam že na začetku sporočali ljudski pregovori. Omenjali smo že hrano, v kateri je veliko probiotikov in hrano s katero telesu zagotovimo prebiotike, ki bodo pomagali probitotikom, da bodo ti opravili svojo nalogo.

Ob tem je dobro, da se izogibamo preveč predelani in procesirani hrani, ki obteži naš prebavni sistem. Še posebej je težava sladkor, ki se mu težko izognemo, saj je dodan številnim živilom. Sladkor je hrana za slabe bakterije, ki se potem v prevelikem številu naselijo v našem črevesju in nam delajo preglavice.

Če imamo občutek, da z našo prebavo ni nekaj v redu, se torej posvetimo prehrani, premislimo, kaj lahko naredimo in spremenimo sami, lahko pa uporabimo tudi prehranske dodatke, ki so jih strokovnjaki zasnovali prav za sodobnega človeka, ki v naglici in ob vsem, kar mora postoriti, dostikrat nima časa in možnosti, da bi pravzaprav ugotovil, kje se skriva težava.