SLADKORNA BOLEZEN, tiha in zahrbtna.

Bolezen, ki pesti že več kot 422 milijonov ljudi na svetu.

Sladkorna bolezen zajema skupino presnovnih bolezni, ki povzročajo visoko raven sladkorja v krvi. V zadnjih letih je sladkorna bolezen postala eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu.
Ocenjuje se, da več kot 422 milijonov ljudi po vsem svetu živi s sladkorno boleznijo. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2045 ta številka povečala na približno 700 milijonov diabetikov po vsem svetu.

Kakšno pa je stanje v Sloveniji?


Tudi v Sloveniji se iz leta v leto povečuje število ljudi s sladkorno boleznijo, lani jih je bilo že 132.300. Med njimi je žal vedno več tudi otrok.

Porast števila ljudi v Sloveniji, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja, je od leta 2010 do 2019 za 25,9%. Poznamo več tipov sladkornih bolezni, med njimi so najpogostejši sladkorna bolezen tipa 1 in 2 ter nosečniška sladkorna bolezen. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, saj jo ima skoraj 90% obolelih za sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor je pri tipu 2 posledica okvare trebušne slinavke, ki ne izloča primerne količine inzulina. Ker se okvara trebušne slinavke počasi stopnjuje, se tudi sladkorna bolezen stopnjuje. Pri tej obliki bolezni lahko veliko storimo sami z zdravo prehrano, rednim gibanjem, vzdrževanjem primerne telesne teže in vnosom hranil, ki pozitivno vplivajo na nivo krvnega sladkorja.

Sladkorna bolezen tipa 1 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni pri otrocih in mladostnikih, kljub temu pa se lahko pojavi v vseh obdobjih življenja. Pri tipu 1 so simptomi prej vidni in so bolj izraziti. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1, imunski sistem zamenja lastne zdrave celice za tuje napadalce. Imunski sistem napade in uniči beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Ko se te beta celice uničijo, telo ne
more proizvajati inzulina.

Lahko sladkorno bolezen prehitimo in jo na ta način preprečimo ali odložimo na kasnejše obdobje?

Velikokrat vidnih simptomov za sladkorno bolezen ni. Simptomi so lahko na začetku blagi ali odsotni. Kasneje lahko oseba občuti utrujenost, hujšanje, pretirano žejo, nenehno lakoto in pogosto uriniranje.
Posamezniki s sladkorno boleznijo imajo v krvnem obtoku preveč glukoze ali krvnega sladkorja, kar lahko negativno vpliva na celotno telo, vključno s srčno-žilnim sistemom, cirkulacijo, vidom in delovanjem
ledvic.

Pokazalo se je, da ima 53 % bolnikov, ki so preživeli srčni infarkt, tudi sladkorno bolezen.

Sladkorna bolezen je postala pomemben globalni izziv v prizadevanju za ohranjanje zdravja in dobrega počutja posameznikov, družin in družb.