Sodobni človek zaradi vse večjih obremenitev, pa tudi pomanjkanja časa, da bi se celovito prehranjeval ves čas išče nadomestilo za pravilno prehranjevanje. Nekateri bi kot v kakšnem filmu iz bližnje prihodnosti najraje vzeli nekaj tabletk na dan, pa bi mimogrede opravili s tem, drugi pa bi ob redni prehrani radi imeli še dodatke, ki bi “popravili” naše napake ali pa nam pomagali pri krepitvi telesa. Ta drugi način je človeškemu bitju bližji, saj ne smemo pozabiti, da prehranjevanje ne sme biti le brezdušno polnjenje akumulatorja, ampak ima tudi čustveno komponento, ki je prav tako pomembna pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb. Kdo bi se odpovedal užitku ob uživanju svoje najljubše hrane?

In tako se pri iskanju tega bolj ali manj čudežnega dodatka vsake toliko časa pojavi novo super živilo. Nekatera precej hitro utonejo v pozabo, nekatera pa se zaradi svojih lastnosti bliskovito razširijo. Eden od takih prehrambnih dodatkov, ki precej upravičeno sodi med super živila, je spirulina.

Kaj pravzaprav je spirulina?

To je preprosta enocelična življenjska oblika, ena od vrst modrozelenih cepljivk, ki so naš planet med prvimi, pred 3-6 bilijoni let, začele oskrbovati s kisikom in tako posredno omogočile vse vrste življenja, ki jih poznamo danes. To  je vrsta cianobakterije (še vedno znana kot modro-zelena alga, čeprav ni alga), ki raste v jezerih, bogatih z minerali, v krajih s toplejšim podnebjem.

Že v starih časih so jo v prehrani uporabljali predvsem v Južni Ameriki.  Do prihoda španskih konkvistadorjev je bila del tradicionalne prehrane Aztekov, ki so jo mešali s koruzo. Tudi ljudstva ob jezeru Čad v Afriki jo poznajo in uživajo skupaj s proseno kašo. Ker vsebuje več kot 100 hranil, sodi med najbolj popolne vire hrane. Ameriški astronavti jo redno vključujejo v svoje jedilnike. Načrtujejo tudi, da bi jo gojili na vesoljskih postajah.

Zakaj je spirulina tako nekaj posebnega?

Spirulina ima svojstveno sestavo, ki vključuje visoko količino rastlinskih beljakovin (tudi esencialnih beljakovin in aminokislin), vitamine, minerale in druge pomembne aktivne učinkovine. Poglejmo so podrobneje:

• Spirulina je najbogatejše beljakovinsko živilo, saj vsebuje kar  60 odstotkov beljakovin (jajca v prahu na primer 45 odstotkov, kvas 35 odstotkov, ribje in pusto meso do 20 odstotkov. Telo jih kar 57 odstotkov tudi izkoristi.
• Vsebuje esencialne aminokisline, ki jih naše telo ne proizvaja in so skoraj nenadomestljiv dodatek k prehrani vegetarijancem. Ti so zaradi izogibanja hrani živalskega izvora praviloma zanje prikrajšani.
• Je najbogatejši vir vitamina B-12. Vsebuje ga  dva in pol krat več kot jetra. Vsebuje tudi veliko drugih vitaminov skupine B.
• Je najbogatejši vir beta karotina (provitamina A), vsebuje ga 10-krat toliko kot korenje ali 20-krat toliko kot papaja.
• Vsebuje izjemno veliko železa, 50-krat več kot špinača.
• Vsebuje 5-krat toliko kalcija kot mleko, zato je priporočljiva za ljudi, ki imajo težave z alergijami in zato uživajo manj mleka in mlečnih izdelkov.
• Ne vsebuje holesterola.
• Vsebuje gama-linolensko kislino (GLK), ki sodi med zaščitne snovi in jo sicer človek dobi samo z materinim mlekom. Manj znani dostopni viri so še: svetlinovo olje, seme borage in seme črnega ribeza.
• Vsebuje tudi nekaj klorofila, ki je močno naravno detoksikacijsko sredstvo s pomembnim protimikrobnim delovanjem. Novejše raziskave kažejo na to, da klorofil zavira predvsem razmnoževanje nekaterih virusov (npr. virusa herpesa).

Poleg tega, da je spirulina zaradi vsega tega odlično hranilo za telo, spodbuja tudi krepitev imunskega sistema, lajša simptome alergij, saj zmanjšuje izločanje histamina, ščiti pred okužbami z raznovrstnimi mikrobi in ima probiotične lastnosti. Iz telesa izloča težke kovine in ga s tem razstruplja.

Za koga je spirulina najbolj priporočljiva?

• Za otroke, ki ne marajo zelenjave in je ne uživajo dovolj.
• Za najstnike, saj ti v obdobju pospešene rasti potrebujejo dovolj nujnih hranil.
• Za nosečnice, saj potrebujejo še dodaten vnos nujnih hranil.
• Za starejše osebe, saj s hrano težje vnesejo dovolj vseh hranil v telo, njihovo telo pa potrebuje dodatno pomoč.
• Za športnike in rekreativce, saj ti potrebujejo dodaten vnos hranil za ohranjanje visoke ravni energije.
• Za vegetarijance in vegane, ki potrebujejo dodatne vnose nekaterih hranil.
• Za sodobnega človeka, ki je po navadi preveč zaposlen in zato večinoma v stresu, poleg tega pa nima časa za redno in zdravo prehranjevanje.

Prehrana jutrišnjega dne

Človek sodobnega časa se bo moral v prihodnosti navaditi tudi na spremembe v prehranjevanju. Delno zaradi načina življenja, ki nam ne omogoči, da bi se redno in zdravo prehranjevali, delno, ker bo zaradi podnebnih sprememb nekatere vrste hrane začelo primanjkovati, delno pa tudi zaradi tega, ker bo zaradi vse večjega števila ljudi na Zemlji treba začeti izrabljati še druge vire. Dostikrat slišimo, da se bo človek prihodnost v večji meri prehranjeval z morskimi algami, žuželkami in podobno. V našem delu sveta in še posebej v Sloveniji imamo srečo, da še živimo v zdravem in razmeroma čistem okolju, zato so ti scenariji za nas nekoliko bolj oddaljeni.